Materni jezik se ne imenuje materni jezik kar takole. Običajno je mama tista, ki z nami spregovori prvo besedo in se na začetku življenja z nami tudi največ pogovarja. Prve besede, s katerimi nas ljudje (predvsem matere) ogovarjajo, so ljubeče, tople in prijetne. Prvi stik z jezikom nas zaznamuje za vse življenje in nam daje občutek topline, ljubezni, sprejetja in varnosti, materni jezik v nas vzbuja domačnost in udobje, v katerem se naše misli lahko formirajo.

Prve besede, ki se jih naučimo, so torej besede ljubezni, a tudi praktičnosti. Povezane so s hrano, osebno higieno in igro, ki je za razvoj prav tako nujna kot vse ostalo.

Sčasoma se naše znanje jezika razširi na predmete in pojme, ki nas obdajajo in so pomembni za nas. Naučimo se izražati, kaj potrebujemo in želimo. Kasneje se znanje jezika poglobi, spoznavamo vse njegove nianse in metaforične pomene, s katerimi večkrat lažje izrazimo svoje notranje občutke.

Z leti se gotovo naučimo še vsaj enega tujega jezika, največkrat iz praktičnih razlogov – za službo, potovanja, lahko pa tudi (v začetni fazi) samo zaradi šole. A če nismo bili vzgojeni dvojezično, ostane materni jezik najtrdnejša vez s človekovim notranjim jazom, izraz njegove identitete in narodne pripadnosti. Lahko smo sposobni, recimo, besedne igre v tujem jeziku, a težko na enakem nivoju kot v svojem prvem jeziku – naše misli so, vsaj večinoma, namreč tiste, ki smo se jih naučili v začetku življenja. Materni jezik je najboljši medij, s katerim sporočamo svoje misli in občutke, tako je tudi najboljše sredstvo sporazumevanja in izmenjave idej med pripadniki istega naroda.

Materni jezik brez dvoma igra izjemno pomembno vlogo v naših življenjih, saj predstavlja tudi sredstvo oblikovanja socialnih skupin. Dandanes je svet res »globalna vas«, a se ljudje vsakodnevno najpogosteje združujemo na podlagi maternega jezika. Le-tega se je izmed vseh jezikov tudi najlažje naučiti. Obdaja nas povsod, v njem se tvorijo naše misli, intuitivno poznamo njegovo strukturo, zato je lažje razumeti tudi bolj kompleksno slovnico ali se naučiti novih besed. V maternem jeziku tudi najlažje osvojimo druga znanja, saj je osnova našega popolnega razumevanja in intelektualnega razvoja. Slednji namreč ni mogoč brez jezika – za intelektualni razvoj moramo brati, se izražati in izmenjavati mnenja.

Z jezikom rastemo tudi emocionalno, je pa tudi instrument kreativnosti in samoizpovedi. Lahko komuniciramo v različnih jezikih, a vsi veliki pisatelji so dokazali, da so ljudje resnično kreativni in samoizpovedni le v svojem jeziku. Izvirne ideje nastanejo v maternem jeziku, in sicer zaradi lahkotnosti, s katero tvorimo misli in se izražamo v jeziku, ki je tudi jezik naše notranjosti.

Materni jezik, velik ali majhen, nas torej zaznamuje bolj, kot bi mu morda pripisali. Je jezik naše osebnosti, mišljenja, sanj in čustev, naše kulture in identitete, zato je prav, da o njem govorimo ljubeče in toplo, z besedami in emocijami, ki smo se jih naučili od svojega izvirnega učitelja − matere.