Prazniki pomenijo, da je potrebno napisati tudi kakšno voščilo ali vabilo in kaj hitro se lahko med našim pisanjem znajde tudi nezaželena in nerodna lektorska napaka. Srečen božič − srečen Božič?
Prav vsi prazniki se pišejo z malo začetnico, torej tudi božič, novo leto, pust, dan državnosti, pa tudi »Živel prvi maj!« zapisujemo lepo z malo. Z veliko začetnico se pišejo le prazniki, katerih prva sestavina je svojilni pridevnik, izpeljan iz lastnega imena. Takšni so Gospodovo razglašenje, Prešernov dan ter Marijino vnebovzetje. O praznikih, ki imajo v podstavi osebno (tudi versko) lastno ime zapisano v osnovni (ne pridevniški) obliki, Slovenski pravopis ne piše. Njihova izvirna oblika bi bila praznik Svetih treh kraljev ali god svetega Miklavža, po analogiji pa lahko nekatere zapišemo tudi tako: miklavževo, jurjevo, jožefovo, valentinovo, gregorjevo, silvestrovo itd. V primeru prenosa pomena oziroma metonimije uporabimo veliko začetnico:
- Za Miklavža (Miklavžev god) je dobil čokolado. (Podobno kot: Pravkar berem Prešerna.)
- Vendar: Za miklavževo je dobil čokolado.
Osebe ali mitološka, veroslovna, bajeslovna bitja (tudi njihove sopomenke), ki so tvorila navdih za praznik, se seveda zapisujejo z veliko začetnico, saj gre za osebno ime, torej Božiček, dedek Mraz (pravopis dovoljuje tudi Dedek Mraz), sv. Miklavž, sv. Valentin, Sveta trojica, Sveti duh, Sveti trije kralji, Devica, Gospod idr.
Pri zvezah miklavževi/Miklavževi dnevi, miklavževa/Miklavževa prestica, martinova /Martinova gos, martinove/Martinove stojnice ipd. je pomembno premisliti, ali gre za vrstnost ali svojilnost. Torej:
- miklavževa prestica zaznamuje vrsto peciva in se zapiše z malo začetnico,
- Miklavževi dnevi je ime prireditve, ki se torej piše z veliko začetnico,
- pri martinovi gosi daje pravopis prednost mali začetnici (če zvezo razumemo kot vrstni pridevnik), dopušča pa tudi zapis z veliko začetnico, torej Martinova gos, če imamo v mislih svojilni pridevnik (gos od Martina),
- martinova stojnica zapišemo z malo začetnico, kadar pridevnik zaznamuje vrstnost, dopuščena pa je tudi velika začetnica.
Pogosto me kdo vpraša tudi, kako se pravilno zapiše vam/Vam: »Želimo vam/Vam vesel božič in srečno novo leto.«
Pravopis priporoča zapis z veliko začetnico takrat, kadar ogovarjamo eno osebo, ki jo vikamo, z malo začetnico pa takrat, kadar naslavljamo več ljudi. Vendar je tudi v slednjem primeru mogoč zapis z veliko začetnico, kadar želimo poudariti posebno spoštovanje do ogovorjenega. Ker tudi pravopis ni neupogljiv in zapisan v kamen, sta torej najpomembnejša osebni občutek ter namen avtorja in nikomur ne bo zagrožena kazen, če bo v navalu čustev zapisal z veliko začetnico tudi Božič.