Prazniki se neizbežno približujejo, kar poleg kupovanja daril, peke in okraševanja jelke večkrat vključuje tudi pisanje voščilnic. Pri vseh sorodnikih in poslovnih partnerjih se temu le stežka izognemo.
Ker so me v zadnjem tednu kar tri osebe vprašale, s kakšno začetnico se pišejo prazniki, sem ugotovila, da na to temo očitno še ni bilo dovolj rečenega, zato ne bo nič narobe, če pisanje praznikov omenimo še enkrat.
Pravilo je enostavno: vsi prazniki se pišejo z malo začetnico, z veliko začetnico pišemo le tiste, ki se začenjajo na osebno lastno ime, torej: božič novo leto, valentinovo, dan državnosti, velika noč, sveti trije kralji idr. Zadnji pravopis je malo začetnico uvedel tudi pri praznikih, nastalih iz imenskih pridevnikov na –ov: gregorjevo, jožefovo, jurjevo, martinovo, silvestrovo, štefanovo itd. Veliko začetnico pa ohranjajo prazniki s svojilnimi pridevniki v stalnih besednih zvezah, izpeljanih iz imen: Marijino vnebovzetje, Prešernov dan, Martinova sobota itd.
Dilema nastane tudi pri pisanju Božiček, Miklavž, Dedek mraz/Mraz in podobno. Ker gre v tem primeru za osebno lastno ime, jih zapisujemo z veliko začetnico (kljub malemu zapisu v SSKJ – pri takšnih stvareh ima pravopis prednost).
Morda bi bilo dobro opozoriti tudi na veliko/malo začetnico pri pisanju zaimka vam/Vam. Kadar želimo izraziti posebno spoštovanje do osebe, pravopis dovoljuje tudi veliko začetnico, vendar v pomenu vikanja. Kadar nagovarjamo in zaželimo lepe praznike skupini ljudi, pa moramo nujno uporabiti malo začetnico.
Torej, vsem vam želim vesel božič in veliko dobrega v novem letu!
