Kako zapisujemo števnike ter kako zapisujemo in izgovorimo  decimalne zapise? Pa kombinacije številke in besede? Če vas zanima, berite naprej.

 

1.      Glavni števniki

Glavni števnik (ena, pet, sto) je ime števila in izraža količino štetega. Po njem se vprašamo z vprašalnico: koliko?

Glavne števnike do sto in stotice pišemo skupaj:

-          13: trinajst,

-          56: šestinpetdeset,

-          300: tristo,

-          700: sedemsto.

Ostale glavne števnike pišemo narazen:

-          106: sto šest,

-          207: dvesto sedem,

-          3000: tri tisoč,

-          5679: pet tisoč šesto devetinsedemdeset,

-          10 000: deset tisoč,

-          3 000 000: tri milijone.

 

2.      Vrstilni, ločilni in množilni števniki

Vrstilni števniki (prvi, peti, stoti) so izpeljani  iz glavnih števnikov in označujejo zaporedno mesto v vrsti. Po njih se vprašamo: kateri?

Ločilni števniki (dvoje, troje, petero) so tisti, ki pokažejo različnost stvari oz. vrsto. Z njimi poimenujemo količino prvin (petero vrat) ali pa količino vrst nečesa (dvoje očal – sončna in dioptrijska). Po njih se vprašamo z vprašalnico: koliker?

Množilni števniki (dvojen, trojen) so uporabljeni za poimenovanje delov nečesa (trojna vstopnica, dvojno steklo). Po njih se vprašamo z vprašalnico: kolikeren?

Vrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo skupaj:  dvestotrideseti, dvestoprva, tisočer, trojna …

Tudi vse druge tvorjenke iz števnikov pišemo skupaj: tisočkrat, milijonkrat, milijoninka, večkrat, dvestoprvič …

 

3.      Težji primeri pri zapisovanju in izgovarjavi številk

Kako zapisujemo številko in besedo?

Kombinacijo številke in besede zapisujemo s stičnim vezajem: 7-leten, 50-letnica, 4-litrski, 5-metrski, 10-minutno …

 

Kako zapisujemo/izgovorimo decimalni zapis?

Kako 1,2 zapišemo z besedo (ali izgovorimo)? Ena celih dve? Ena cela dve? Ena cela dva? Ena cele dve?

Števke so ženskega spola, zato štejemo celote ženskega spola (ne glede na spol stvari, ki jih štejemo). Vse kar je pred decimalko torej preberemo kot celoto ženskega spola (ena, dve, tri …), dodamo posamostaljen pridevnik »cela« ter vrednost za decimalko. Za decimalko stojijo desetinke, stotinke, tisočinke … (ki jih ni potrebno izgovoriti).

Poglejmo torej na primeru:

-          1,2 = ena cela dve desetinki -> ena cela dve,

-          3,57 = tri cele sedeminpetdeset stotink -> tri cele sedeminpetdeset.

Če decimalnemu zapisu sledi enota, je ta postavljena v rodilnik edine:

-          2,3 km = dve celi tri (desetinke) kilometra,

-          12,35 m = dvanajst celih petintrideset (stotink) metra.

 

Kako zapisujemo/izgovorimo zapise s prislovom »pol«?

Kadar je številski zapis samostojen (brez enot za njim), izgovorimo: 2,5 = dve in pol (ali dve celi pet), 16,5 = šestnajst in pol.

Kadar za številskim zapisom stoji enota, se ta vrine pred prislov »pol«:

-          2,5 evra = dva evra in pol (tudi dva evra petdeset centov, dva evra petdeset, dva cela pet evra),

-          2,5 leta = dve leti in pol,

-          1,5 ure = eno uro in pol,

-          13,5 km = trinajst kilometrov in pol (tudi: trinajst celih pet kilometra).

Kadar pa gre za številke, večje od milijona, jih zapišemo in izgovorimo drugače, saj te številke že same po sebi vsebujejo samostalnik, ki postane števno jedro (milijon, milijarda):

-          3,5 mio let = tri in pol milijona let,

-          2,5 mio obiskovalcev = dva milijona in pol obiskovalcev, 

6,5 milijard ljudi = šest milijard in pol ljudi.