Od ideje do realizacije je potrebno večkrat (če ne zmeraj) prehoditi dolgo, včasih trnovo pot. Poklic prevajalca ali lektorja ni nobena izjema.
Bodoči prevajalec ali lektor se mora najprej odločiti za pravilno študijsko smer, saj potrebujemo za prevajanje večinoma diplomo iz prevajalstva ali izbranega tujega jezika, za lektoriranje pa diplomo iz slavistike. Pri tem je dobro poudariti, da se na fakulteti jezika ne učimo kot začetniki, temveč ga študiramo, izpilimo in poglobimo svoje znanje na različnih nivojih. Pomeni, da se poglobimo v slovnico in pravopis ter tudi v literaturo, ki je realizacija tako jezika kot duše, kulture nekega naroda. V vsakem primeru je dobro poznavanje ciljnega jezika potrebno že pred začetkom študija.
S fakultete pridemo sveži, optimistični in zagnani, a smo samo eden izmed tridesetih študentov, ki so diplomirali isto leto kot mi. Tudi za nami in pred nami jih je prav toliko.
A naj diploma ne pomeni popoln začetek naše poklicne poti. Le redko bo namreč prevajalska ali lektorska agencija zaposlila popolnega začetnika, še posebej, če si je za študij »vzel nekoliko več časa«. Lektor in prevajalec potrebujeta izkušnje, da se lahko vključita med ostale »jezikovne delavce«.
Pri pridobivanju izkušenj se večina študentov mršči, saj bodo zmeraj slišali to, česar ne bi želeli – prostovoljno delo. Da, res nihče ne dela rad zastonj, a je treba razumeti, da gojijo delodajalci nezaupanje do prevajalcev in lektorjev, ki za seboj nimajo še popolnoma nič kilometrine. Prevajanje in lektoriranje zahtevata »izostreno« oko, čut za jezik, natančnost, iznajdljivost ter še kup drugih sposobnosti, ki nam jih fakulteta ne more dati, saj jih pridobimo le z delom. Kako torej do izkušenj? Dobro je, če o svoji karieri vsaj nekoliko razmislimo že med študijem in sodelujemo v različnih projektih, študentskih organizacijah in pri študentskih časopisih. Vsako delo, ki smo ga opravili, zapišemo v svoj življenjepis, ki bo postal osnova za iskanje kasnejše zaposlitve.
Diplomirali smo, sodelovali pri študentskih projektih – kaj pa sedaj? Možnost, da bi na Zavodu za zaposlovanje zasledili prosto delovno mesto za prevajalca ali lektorja, je precej majhna, zato je bolje, če se iskanja dela lotimo bolj aktivno. Pobrskamo po spletnih staneh različnih prevajalskih in lektorskih agencij in preverimo, če kje potrebujejo nove sodelavce. A smo lahko tudi tukaj razočarani, saj le redko katera prevajalska in lektorska agencija nudi redno zaposlitev. Večinoma lahko pričakujemo pogodbeno zaposlitev, sodelovanje preko avtorske pogodbe ali s. p.-ja. Kaj se nam najbolj splača, je odvisno od posameznega projekta, plačila, predvsem pa od količine dela, ki ga lahko pričakujemo.
Če smo že tekom študija posodabljali svoj življenjepis, ga še enkrat preletimo in preverimo, če smo res vključili vse svoje delovne izkušnje. Nato napišemo motivacijsko pismo, ki lahko večkrat odloča o tem, ali bo delodajalec pregledal našo prošnjo ali ne, zato se splača potruditi. Motivacijsko pismo naj bo čim bolj originalno in jedrnato, saj nihče nima ne časa ne volje brati predolge predstavitve.
V primeru, da nas prevajalska ali lektorska agencija oceni kot primernega kandidata, lahko pričakujemo testen prevod oziroma lekturo. Če preizkus uspešno opravimo, nas bodo uvrstili v bazo svojih prevajalcev/lektorjev.
Ker nam ena agencija težko ponudi zadostno količino dela, je najbolje, če poskusimo srečo pri več ponudnikih prevajalskih in lektorskih storitev.
Vse je mogoče doseči z vztrajnostjo in voljo in lahko smo prepričani, da bodo dobri in vztrajni prevajalci in lektorji le našli svoj kotiček pod soncem.