• Prevajanje

    Prevajanje

    Nudimo ugodno in kvalitetno prevajanje v različne jezike od 16 € na stran. Preberite več
  • Lektoriranje

    Lektoriranje

    Nudimo hitro in kvalitetno lektoriranje diplomskih nalog in splošnih besedil po najugodnejših cenah. Preberite več
  • Elektronske knjige

    Elektronske knjige

    Elektronske knjige grejo v korak s časom. Pomagajte nam širiti bazo leposlovnih in strokovnih e-knjig. Preberite več
  • Prijaznost in strokovnost

    Prijaznost in strokovnost

    Pri DigitPenu vam zagotavljamo prijaznost, strokovnost in ugodno ceno lektoriranja in prevajanja. Preberite več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 1

Vsako besedilo je sestavljeno iz enot. Najmanjša enota besedila je poved. Ta vključuje zaokroženo skupino oblikovno in pomensko povezanih besed in, kot nakazuje že njeno ime, nekaj pove oziroma z njo nekaj sporočamo. Stavek je ožje zastavljena pomenska enota, gre za besede, zbrane okoli osebne glagolske oblike. En stavek (enostavčna poved) ali več stavkov (večstavčna poved) tvorijo poved.

Stavek je nadalje sestavljen iz skladenjskih pomenskih enot, besed, ki jih imenujemo stavčni členi. Glavni stavčni členi so osebek, povedek, predmet in prislovno določilo. Vsak stavčni člen ima v stavku svojo vlogo, po njem pa se vprašamo z vprašalnico. Stavek ima zmeraj en osebek in en povedek, lahko pa ima več predmetov in prislovnih določil.
Povedek podčrtamo z valovito črto, po njem se vprašamo: Kaj se v stavku dogaja? (Ana v šoli pridno posluša učiteljico.)
Osebek podčrtamo z eno ravno črto, po njem se vprašamo: Kdo ali kaj + povedek? (Ana v šoli pridno posluša učiteljico.)
Predmet podčrtamo z dvema ravnima črtama, po njem se vprašamo z vprašalnicami: Koga ali česa? Komu ali čemu? Koga ali kaj? Pri kom ali pri čem? S kom ali s čim? + povedek. (Ana v šoli pridno posluša učiteljico.)
Prislovna določila podčrtamo s poševnimi črtami in jih delimo glede na vprašalnico na:
-    prislovno določilo kraja: Kje/kam/kod ... + povedek?
-    prislovno določilo časa: Kdaj/od kdaj ... + povedek?
-    prislovno določilo načina: Kako + povedek?
-    prislovno določilo vzroka: Zakaj + povedek?
-    prislovno določilo količine: Koliko + povedek?
Ana v šoli pridno posluša učiteljico.
            p.d.k.    p.d. n
Ob glavnih stavčnih členih poznamo še odvisne stavčne člene, ki ne stojijo samostojno, temveč so del ostalih stavčnih členov. Ti so: prilastek, povedkovo določilo in povedkov prilastek.

Prilastek
Prilastek je zmeraj le del drugega stavčnega člena (osebka, predmeta ali prislovnega določila), ki ga dopolnjuje. Po njem se vprašamo: Kakšen/kateri/čigav?
Glede na mesto se lahko nahaja desno ali levo od jedra (odnosnice), tako ločimo levi in desni prilastek.
PRIMER LEVEGA PRILASTKA: Ob cesti raste lepo drevo. (Kakšno drevo?)
Levi prilastki so pridevniške besede in so ujemalni, saj se pridevniška beseda v spolu, sklonu in številu ujema s samostalniško besedo v jedru.
PRIMER DESNEGA PRILASTKA: Kupuje potico z makom. (Katero potico kupuje?)
Desni prilastki so najpogosteje samostalniki in so lahko ujemalni (prijateljica Mina, ptica pevka) ali neujemalni (torta s čokolado, hiša modrosti).

Povedkovo določilo
Povedkovo določilo je del povedka ob pomožnem/pomensko nepopolnem glagolu. Vlogo povedkovega določila največkrat opravlja samostalniška ali pridevniška beseda v imenovalniku ali glagol v nedoločniku.
Katja je lektorica.
Dedek je že star.
Moral je priti.

Povedkov prilastek
Povedkov prilastek je del povedka in se nanaša (ter tudi ujema) z osebkom ali s predmetom. Nahaja se ob pomensko popolnem glagolu. Po njem se vprašamo z vprašalnicami kakšen/kateri/čigav + povedek + osebek/predmet.
Nejc je vesel zavriskal.
Kakšen je zavriskal Nejc? Vesel. (kakšen + povedek + osebek) 
Srečal sem Nejca veselega.
Kakšnega sem srečal Nejca? Veselega. (kakšnega + povedek + predmet)