Velikokrat smo v dvomih, kako ravnati v primeru dveh končnih ločil.

 Kako je prav?

Analizirali smo Prešernovo pesem Kam?.

Analizirali smo Prešernovo pesem Kam?

ali

Analizirali smo Prešernovo pesem Kam.

lektoriranje

 

 

Slovenski pravopis v teh primerih govori v prid jasnosti in proti kopičenju ločil, še posebej, kadar gre za ponovitev enakega ločila. Končne pike nikoli ne podvojimo:

 

Preučevali smo romanopisje, poezijo, esejistiko itd.

Preučevali smo romanopisje, poezijo, esejistiko …

 

Kako pa ravnamo v primeru klicaja ali vprašaja? Pri citirani povedi ali naslovu kakšnega dela, ki v imenu vsebuje tudi ločilo (vprašaj ali klicaj), se končno ločilo prilagodi osnovni povedi:

  • Kdo je rekel In vendar se vrti? (»In vendar se vrti!« je sicer vzklični stavek, a je končno ločilo stavka vprašaj, saj je osnovna poved zastavljena kot vprašanje – Kdo je rekel –?)
  • Preberimo pesem Kam.
  • Zelo mi je bil všeč roman Čefurji, raus.

Kadar je ločilo citirane povedi ali naslova dela enako končnemu ločilu osnovnega stavka, se ne ponovi (ločilo uporabimo torej le enkrat).

  • Menda vsi veste, kdo je rekel In vendar se vrti!
  • Kdo bo prebral pesem Kam?

Kadar želimo zaradi jasnosti ločilo citirane povedi ali naslova dela ohraniti, imamo tudi na voljo nekaj možnosti:

a)      citirano besedilo označimo z navednicam. V tem primeru končno ločilo citata ohranimo: Kdo je rekel »In vendar se vrti!«?

Izjema so citirane povedi, ki se končujejo s piko: Kdo je rekel »Domišljija je pomembnejša od znanja«?

b)      Citirano besedilo ali naslov dela lahko zaradi jasnosti zapišemo tudi za dvopičjem in ohranimo njegovo ločilo: Galileo Galilei je rekel: In vendar se vrti!

c)      Citirano besedilo ali naslov dela lahko zapišemo v poševnem tisku in pri tem ohranimo obe ločili: Galileo Galilei je rekel In vendar se vrti!.

Čeprav Slovenski pravopis odsvetuje podvajanje ločil, pravila niso dorečena in se v literaturi znajdejo tudi primeri dveh končnih ločil, s katerimi avtor prepreči ugibanja, katero ločilo je del navedka in katero del spremnega besedila. Enoznačne rešitve torej ni. Pravopisna pravila težijo k poenostavitvi in ekonomičnosti ter tako ne priporočajo več končnih ločil, vendar so mogoči vsi štirje načini:

-          Galileo Galilei je rekel In vendar se vrti. (priporočen zapis)

-          Galileo Galilei je rekel: In vendar se vrti!

-          Galileo Galilei je rekel »In vendar se vrti!«.

-          Galileo Galilei je rekel In vendar se vrti!.