Velikokrat smo v dvomih, kako ravnati v primeru dveh končnih ločil.
Kako je prav?
Analizirali smo Prešernovo pesem Kam?.
Analizirali smo Prešernovo pesem Kam?
ali
Analizirali smo Prešernovo pesem Kam.
Slovenski pravopis v teh primerih govori v prid jasnosti in proti kopičenju ločil, še posebej, kadar gre za ponovitev enakega ločila. Končne pike nikoli ne podvojimo:
Preučevali smo romanopisje, poezijo, esejistiko itd.
Preučevali smo romanopisje, poezijo, esejistiko …
Kako pa ravnamo v primeru klicaja ali vprašaja? Pri citirani povedi ali naslovu kakšnega dela, ki v imenu vsebuje tudi ločilo (vprašaj ali klicaj), se končno ločilo prilagodi osnovni povedi:
- Kdo je rekel In vendar se vrti? (»In vendar se vrti!« je sicer vzklični stavek, a je končno ločilo stavka vprašaj, saj je osnovna poved zastavljena kot vprašanje – Kdo je rekel –?)
- Preberimo pesem Kam.
- Zelo mi je bil všeč roman Čefurji, raus.
Kadar je ločilo citirane povedi ali naslova dela enako končnemu ločilu osnovnega stavka, se ne ponovi (ločilo uporabimo torej le enkrat).
- Menda vsi veste, kdo je rekel In vendar se vrti!
- Kdo bo prebral pesem Kam?
Kadar želimo zaradi jasnosti ločilo citirane povedi ali naslova dela ohraniti, imamo tudi na voljo nekaj možnosti:
a) citirano besedilo označimo z navednicam. V tem primeru končno ločilo citata ohranimo: Kdo je rekel »In vendar se vrti!«?
Izjema so citirane povedi, ki se končujejo s piko: Kdo je rekel »Domišljija je pomembnejša od znanja«?
b) Citirano besedilo ali naslov dela lahko zaradi jasnosti zapišemo tudi za dvopičjem in ohranimo njegovo ločilo: Galileo Galilei je rekel: In vendar se vrti!
c) Citirano besedilo ali naslov dela lahko zapišemo v poševnem tisku in pri tem ohranimo obe ločili: Galileo Galilei je rekel In vendar se vrti!.
Čeprav Slovenski pravopis odsvetuje podvajanje ločil, pravila niso dorečena in se v literaturi znajdejo tudi primeri dveh končnih ločil, s katerimi avtor prepreči ugibanja, katero ločilo je del navedka in katero del spremnega besedila. Enoznačne rešitve torej ni. Pravopisna pravila težijo k poenostavitvi in ekonomičnosti ter tako ne priporočajo več končnih ločil, vendar so mogoči vsi štirje načini:
- Galileo Galilei je rekel In vendar se vrti. (priporočen zapis)
- Galileo Galilei je rekel: In vendar se vrti!
- Galileo Galilei je rekel »In vendar se vrti!«.
- Galileo Galilei je rekel In vendar se vrti!.