Pri lektoriranju sem opazila, da je napačna raba predlogov pogostejša nadloga, kot si mislimo. Kako torej pravilno uporabljamo predloga s/z in k/h?
Za lažje razumevanje najprej poglejmo delitev soglasnikov:
− nezveneče nezvočnike (p, f, t, s, š, c, č, k, h – za pomoč nam služi stavek: Ta suhi škafec pušča.) − zveneče nezvočnike (vse ostali soglasniki: b, v, d, z, ž, g). |
Raba predlogov s/z
Predlog S pišemo pred nezvenečimi nezvočniki − p, f, t, s, š, c, č, k, h: s Franjo, s sosedo, s ciklamo, s hišo …
Pred vsemi drugimi črkami pa stoji predlog Z: z Ano, z mizo, z Bredo …
Paziti moramo, da predloga S/Z ne zamenjamo s predlogom IZ. Slednji se uporablja:
- krajevno: priti iz trgovine,
- časovno: iz starih dni,
- vzročno: narediti iz ljubosumja,
- načinovno: iz srca rad pridem,
- za snovnost: verižica je iz srebra.
Predlog IZ rabimo, kadar opisujemo izhajanje iz notranjosti, predlog S/Z pa opredeljuje površinskost.
Za pomoč nam služijo tudi pari:
v – iz
na – s/z.
Meta prihaja iz sobe. (Bila je v sobi.)
Lonček sem vzela z mize. (Lonček je bil na mizi.)
Predlog h/k
Raba predloga h/k je enostavnejša. H pišemo le pred besedami, ki se začenjajo na črki K ali G:
h gradu, h Klemenu.
K pa uporabimo pred vsemi ostalimi črkami:
k delu, k mami, k Simonu.