Jezik, ljubezen, ki traja
- Podrobnosti
- Napisal Katja Bergles
Pravijo, da nič ni večno, gotovo pa lahko v nas gori ljubezen do nekoga ali nečesa, vse dokler ne izdihnemo svojega zadnjega diha.
Pravijo, da nič ni večno, gotovo pa lahko v nas gori ljubezen do nekoga ali nečesa, vse dokler ne izdihnemo svojega zadnjega diha.
Prazniki pomenijo, da je potrebno napisati tudi kakšno voščilo ali vabilo in kaj hitro se lahko med našim pisanjem znajde tudi nezaželena in nerodna lektorska napaka. Srečen božič − srečen Božič?
Preberite več: Pravilen zapis praznikov, njihovih izpeljank in mitoloških bitij
Jezik. Vsi ga uporabljamo, vsak po svoje, pa vendar dovolj podobno, da se lahko med seboj sporazumevamo. Kako govorimo, je odvisno od situacije, v kateri se nahajamo. Pri tem je koristno, če si razjasnimo, kako jezik sploh delimo.
Materni jezik se ne imenuje materni jezik kar takole. Običajno je mama tista, ki z nami spregovori prvo besedo in se na začetku življenja z nami tudi največ pogovarja. Prve besede, s katerimi nas ljudje (predvsem matere) ogovarjajo, so ljubeče, tople in prijetne. Prvi stik z jezikom nas zaznamuje za vse življenje in nam daje občutek topline, ljubezni, sprejetja in varnosti, materni jezik v nas vzbuja domačnost in udobje, v katerem se naše misli lahko formirajo.
Podčrtovalnik v Wordu res reši marsikatero napako, a se tu in tam zgodi, da je vseeno potrebno kaj napisati še na star način, torej »na roko«.
Pri tem v oči bodejo predvsem nekatere besede, ki nam vztrajno povzročajo preglavice. Globji, globlji? Kako že?