Kako vsak dan v letu do sveže in zdrave zelenjave.
Praktična navodila s fotografijami za ureditev lastnega vrta na strehi stanovanjskih zgradb.
»Že v letu 1994 sem uredil 20m2 zelenjavni vrt na strehi tretjega nadstropja večstanovanjske hiše.
Kombiniram gojenje zelenjave, sadja, in jagodičja na strehi, na terasi, v zimskem vrtu pred dnevno sobo, na stenah hiše in na majhnem zemljišču okoli hiše. Skupno na 50m2 pridelamo letno okoli 300 kg zelo kvalitetne zelenjave.
Dosegel sem, da je naša družina s skledo sveže solate in zelenjavno prilogo preskrbljena vsak dan skozi vse leto.
Veliko večino sadja in jagodičja pridelamo doma.
Razvil sem celovit način sonaravne pridelave v mestu, ki predstavlja svetovno novost. Zatosem napisal o moji zgodbi knjigo » Sonaravni vrt na strehi«.
Knjiga je napisana tako, da bo uporabna kot praktičen priročnik za vsakogar, ki bi se sam lotil vrtnarjenja na podoben način.
Obravnavam tudi ekonomske in socialne vidike urbanega vrtnarjenja. Zavzemam se za ustavno pravico vsake družine do vrta.
V knjigi so objavljeni še drugi primeri dosežkov urbanega sonaravnega vrtnarjenja ustvarjalnih, domiselnih in za trajnostni, kakovostni ter zdrav način življenja zavzetih Slovencev .
Objavljeni so prispevki Sanje Lončar, Irene Rotar, Marjana Kogelnika, Katarine Hölzl, Silve Eöry , Maje Klemen Cokan, Andreje Stankovič, Tomaža Bavdeža, Tomaža Čuferja, Marije Horvat, Romana Kuniča, Lenke Miklavčič, Tamare Urbančič, Helene Cilenšek, Janje Rudolf, Damjana Čemernika, Karmen Marguš, Janeza Čretnika, Vide Radojevič in drugih.
Verjamem, da bomo z uveljavitvijo množičnega urbanega sonaravnega vrtnarjenja ustvarili večje premike glede naše samooskrbe s hrano, zdravega prehranjevanja, nižanja življenjskih stroškov ter odpiranja zelenih delovnih mest.
V knjigi objavljam tudi izhodišča za Direktivo Evropske Unije glede samooskrbe družin in osnovnih ter srednjih šol z sonaravno vzgojeno zelenjavo jagodičevjem in sadjem.
Če bi evropski politiki spremenili odnos do urbanega vrtnarjenja, bi se odprlo veliko delovnih mest, dvignila bi se kakovost življenja. Močno bi se zmanjšalo ekološko obremenjevanje Zemlje.
Več kot dve tretjini slovenskih družin ima vrtove. Smo narod vrtičkarjev.
Slovence, Evropejce in ves svet bomo s to skupno knjigo seznanili z našimi dosežki inovativnega urbanega, samooskrbnega sonaravnega vrtnarjenja!«
Avtor: dr. Gojko Stanič