Citiranje in navajanje virov povzročata sive lase marsikateremu študentu, ki se prvič spopada s strokovnim pisanjem. ACS, AMA, APA, čikaški, harvardski, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature so samo nekatere možnosti, med katerimi lahko izbiramo.
Le kaj naj naredimo v tej zmedi?
Pri rabi naklonskih (modalnih) glagolov morati in moči pogosto prihaja do zamenjave.
V pogovornem jeziku se namesto namenilnika večkrat pojavlja raba kratkega nedoločnika, ki se končuje na -t ali -č (želimo vprašat), ki pa ni v skladu s pravopisnimi pravili. Poglejmo, kdaj je ustrezno uporabiti namenilnik in kdaj nedoločnik.
Vsako besedilo je sestavljeno iz enot. Najmanjša enota besedila je poved. Ta vključuje zaokroženo skupino oblikovno in pomensko povezanih besed in, kot nakazuje že njeno ime, nekaj pove oziroma z njo nekaj sporočamo. Stavek je ožje zastavljena pomenska enota, gre za besede, zbrane okoli osebne glagolske oblike. En stavek (enostavčna poved) ali več stavkov (večstavčna poved) tvorijo poved.
Glagolsko kategorijo, ki predstavlja razmerje med osebkom in vršilcem dejanja, imenujemo glagolski način. Povedano bolj »po domače«: obvladanje glagolskega načina je super, ker se lahko elegantno izmotamo iz kočljive situacije ali omilimo svojo krivdo.